Galerija Moderne Umetnosti
During this period, only the Baronial Palace will be accessible. The audience can access from the entrance on via Cadorna 26. The Baronial Palace will have architectural barriers on all floors and will not be accessible to people with reduced mobility. It will be open every day (except Tuesdays) from 9 a.m. to 7 p.m., with free admission.
Delovni čas
Od srede do ponedeljka vsak dan
od 9.00 do 19.00
Kje smo
Muzej Revoltella
Galerija moderne umetnosti
Via Diaz, 27
34123 Trst
redna 7,00 evrov
znižana 5,00 evrov
dijaki 3,00 evrov
Z železniške postaje
(piazza Libertà) avtobus št. 8 ali 30
s piazza Goldoni avtobus št. 9 ali 10
taksi, piazza Venezia
plačljivo parkirišče
Riva N. Sauro, Riva Gulli
Občasni brezplačni ogledi začasnih razstav in stalne zbirke
Plačljivo za skupine
55,00 evrov
Tel. 040 6754350
Odprto za javnost
ob ponedeljkih in sredah od 9.00 do 13.00.
Druge dni po dogovoru
Tel +39 040 6754394
Po ustanovitvi muzeja Revoltella leta 1872 se je bogata umetniška zbirka predmetov, slik in kipov iz 19. stoletja v skladu z baronovo oporoko zaupala posebni komisiji, v katero so bili imenovani Revoltellovi najtesnejši prijatelji in sodelavci. V nekaj desetletjih se je muzej Revoltella obogatil s številnimi dragocenimi umetniškimi deli. Pogosto so se dela kupovala na prvih mednarodnih razstavah in tudi na beneškem bienalu, posledično pa je kmalu bilo treba prostore razširiti. Leta 1907 je občina kupila sosednjo palačo Brunner, ki je bila dolgo časa le delno v uporabi. Šele leta 1963 se je projekt prenove zaupal beneškemu arhitektu Carlu Scarpi, ki je stavbo skupaj s sosednjo palačo Basevi v celoti preuredil za muzej.
Širitev bi se bila morala dokončati leta 1968 ob 50. obletnici združitve Trsta z Italijo, vendar so pri delih naleteli na številne težave in prekinitve. Arhitekta Scarpo sta zamenjala arhitekta Franco Vattolo in nato, konec osemdesetih, Giampaolo Bartoli. Prostori so bili končno predani v uporabo leta 1991. Od takrat je muzej urejen v treh stavbah enotnega bloka s trgom Venezia na eni strani ter ulicami Diaz, Cadorna in San Giorgio na ostalih treh.
Od leta 1992 je muzej Revoltella ponovno odprt z muzejskim in razstavnim programom na približno 4000 kvadratnih metrih razstavne površine s 350 slikarskimi in kiparskimi deli v šestih nadstropjih. V sklopu muzeja je obnovljen tudi dom ustanovitelja s prvotnim pohištvom in zbirkami, ki so se v preteklosti umaknili, da se zagotovi prostor za nove pridobitve.
Reprezentativni izbor vrste del, pridobljenih od leta 1872 dalje, najdemo v popolnoma prenovljenih prostorih na štirih nadstropjih palače Brunner: v tretjem nadstropju si lahko ogledamo dela italijanskih umetnikov iz sredine in konca 19. stoletja (žanrski prizori in zgodovinsko slikarstvo, dela bratov Induno, Fattorija, Ingannija, Saltinija, Rotte in drugih); v četrtem nadstropju regionalne šole italijanskega slikarstva, pridobitve z mednarodnih razstav (De Nittis, Nono, Ciardi, Trentacoste, Canonica, Bistolfi, von Stuck in drugi), kiparska soba in galerija, posvečena Umbertu Verudi in Italu Svevu; v petem nadstropju umetniki iz začetka 20. stoletja v Trstu in Italiji (Marussig, Bolaffio, Timmel, Dudovich, Casorati, Carra, Sironi, Martini, de Chirico).
V veliki dvorani v šestem nadstropju, ki se odpira na morje in mesto, so zbrani vodilni italijanski umetniki druge polovice 20. stoletja (Afro, Vedova, Corpora, Fontana, Burri, Capogrossi, Pomodoro in drugi).
Ustanovitelj, Pasquale Revoltella
(Benetke 1795-Trst 1869)
Podjetnik in finančnik Pasquale Revoltella je bil ena najvplivnejših gospodarskih in političnih osebnosti v cesarskem Trstu. Leta 1797 se je z družino preselil iz Benetk in že zgodaj pokazal svoje podjetniške sposobnosti; po pripravništvu v trgovskem podjetju Teodorja Neckerja je leta 1835 odprl lastno podjetje za uvoz lesa in žita.
Sočasno je razvijal še svojo kariero kot finančnik in bil med prvimi delničarji družbe Assicurazioni Generali, ustanovljene leta 1831, nekaj let pozneje pa se je pridružil upravnemu odboru družbe Lloyd Austria, kjer je imel priložnost prijateljevati z enim od njenih ustanoviteljev, baronom Karlom Ludwigom von Bruckom, prihodnjim ministrom za trgovino in finance v dunajski vladi.
Revoltella je bil zelo naklonjen in hvaležen svojemu mestu ter je veliko finančnih sredstev vložil v izobraževalne in človekoljubne pobude. Med drugim je ustanovil risarsko šolo (1850), postavil gledališče Armonia, podaril oltar jezuitski cerkvi S. Maria Maggiore ter zgradil “Ferdinandej”, veličastno stavbo na hribu Farneto, posvečeno cesarju Ferdinandu I.
Njegov najpomembnejši prispevek pa je bila diplomatska in finančna podpora obsežnemu projektu prekopavanja Sueškega preliva, saj je v njem videl pomemben prispevek k oživitvi tržaškega gospodarstva, ki je temeljilo na pomorskem prometu.
Revoltella je bil imenovan za podpredsednika družbe za Sueški prekop in je leta 1859 povabil Ferdinanda de Lessepsa v Trst ob odprtju svoje nove mestne rezidence, palače Revoltella, v prisotnosti nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, prihodnjega lastnika gradu Miramar.
Leta 1861 je Revoltella odpotoval v Egipt in si ogledal gradbišče. Z dolgega potovanja je poleg spominov prinesel tudi dnevnik, napisan v francoščini, ki se še vedno hrani v njegovi osebni knjižnici. Zadnja leta svojega življenja je posvetil pokroviteljstvu in dokončanju gradnje svoje rezidence zunaj mesta, vile “Cacciatore”, v katere prostranem parku je bila postavljena tudi cerkev, posvečena svetemu Paskalu. Leta 1867 je avstrijska vlada Revoltelli podelila naziv barona. Umrl je 8. septembra 1869, tik pred odprtjem Sueškega prekopa novembra istega leta.
Palača iz 19. stoletja
Zgodovinska rezidenca barona Revoltella stoji v središču Trsta, nedaleč od morja, v slikovitem jožefinskem naselju. Novorenesančna stavba s tremi nadstropji gleda na sedanji trg Venezia, nekdanji Jožefinski trg v spomin na cesarja Jožefa II. (sina Marije Terezije), saj se je ta del mesta razširil prav pod njegovo vladavino (1780-1790). Rezidenco je zasnoval berlinski arhitekt Friedrich Hitzig, zgrajena pa je bila med letoma 1853 in 1859.
Dekoracija palače v eklektičnem slogu, ki se je v Trstu uveljavil sredi 19. stoletja in nadomestil neoklasicizem z začetka stoletja, je okusen izraz elegance in finančne zmogljivosti lastnika. Sobe v različnih slogih se vrstijo druga za drugo, v tretjem nadstropju dosežejo najvišjo stopnjo prefinjenosti in dragocenosti, o čemer pričajo razkošni parketi, prefinjeni stropi ter blišč kristalnega in pozlačenega pohištva.
Od prvotne palače, ki se je raztezala v ozadje v smeri dvorišča, kjer so bili nameščeni konji in kočije ter vrsta prostorov za služinčad in goste, se je do danes ohranil najbolj reprezentativni in prestižni sprednji del stavbe, namenjen javnemu življenju (pritličje in drugo nadstropje, tako imenovano “plemiško nadstropje”) ter zasebnemu in poklicnemu življenju barona (prvo nadstropje).
Nekateri prostori so se ohranili popolnoma nedotaknjeni in oddajajo izvirno vzdušje. Velja omeniti knjižnico v pritličju v novobaročnem slogu. V njej je še vedno shranjena Revoltellova izvirna zbirka knjig z redkimi izdajami ter njemu najdražji dragoceni predmeti iz daljnih dežel.
Zeleni salon v prvem nadstropju spominja na rokoko in kraljevske francoske rezidence drugega cesarstva, kar je v ostrem nasprotju s trezno opremo iz mahagonija v baronovi delovni sobi v istem nadstropju.
V drugem nadstropju je vrsta salonov in dvoran, ki obkrožajo veliko osrednjo plesno dvorano z okrašenim stropom, pred katero je čudovito preddverje z galerijo, okrašeno v arhaičnem slogu z vrsto stebrov in pilastrov vzdolž celotnega stopnišča palače. Sprehod po arhitekturi 19. stoletja se zaključi s pompejansko sobico in je tudi prehod v Galerijo moderne umetnosti.
